Kanin oz. končna postaja kabinske žičnice je kot izhodišče za planinske in pohodniške ture zelo zanimiva tako za planince kot tudi za turiste, saj se do okrepčevalnice Prestreljenik na višino 2202m brez »grizenja« kolen in vzpenjanja prek klinov in jeklenic pripeljemo kar s kabinsko žičnico. Od tam se po označenih poteh lahko povzpnemo na vrhove kaninskega pogorja ali pa se čez Prevalo odpravimo proti Rombonu, ki zadosti zahtevam tudi najbolj zagrizenih pohodnikov.

Tistim, ki niso najbolj vešči hoje v visokogorju, je namenjena učna pot, ki jo pripravljamo pod vodstvom dr. Jurija Kunaverja. Kanin se predstavi kot visokogorski kras, na katerem so na dosegu roke vidni vsi tipični kraški pojavi. S skladov, odlomov in drugih oblik površja se bere geološka zgodovina, ki sega 220 mio let v preteklost. Čeprav v visokogorju, po grebenih Kanina pripeka že kar mediteransko sonce. Pogled zaplava od vzhodnih Julijcev preko Furlanske nižine v Tržaški zaliv in laguno okoli Gradeža, kjer se v sončni bleščavi Soča izliva v morje.

Ostanki iz prve svetovne vojne so v Posočju prisotni na vsakem koraku. Na Kaninu jih najdemo, če jo čez Sedlo mahnemo na Prevalo, kjer so še dobro vidni sledovi italijanske bolnišnice. Na tej poti velikokrat naletimo na avtohtono bovško ovco, po kateri je zaslovel tudi bovški sir. Otroci pa so nad »kosmatinko« z ušesi podobnimi propelerjem še posebno navdušeni, saj se jim rada približa in se posladka s priboljški, ki jih ponujajo.

In tisti, ki iščejo pustolovščine v obliki adrenalinskih športov?
Kanin je dobro izhodišče za spuste z jadralnim padalom, gorski kolesarji lahko preizkusijo gorsko-kolesarski park Kanin. Skrivnostna brezna pa so posebej vabljiva za jamarje, ki se odločajo za spust v kraško podzemlje in raziskovanje le tega.