Zamisel o ALPSKEM TURISTIČNEM CENTRU BOVEC je nastala v času razmišljanj, čemu nameniti prednost pri izrabi naravnih bogastev v zgornjem Posočju, ali vodni energiji ali varstvu osnovnih prvin okolja. Prevladalo je prepričanje o nujnosti varovanja osnovnih prvin okolja, vendar ne za ceno stagnacije ali celo nazadovanja gospodarske rasti tega območja. S tem namenom je bil leta 1970 ustanovljen Poslovni odbor konzorcija za izgradnjo Alpskega turističnega centra Bovec, ki je zagotovil začetna sredstva, vodil investicijska vlaganja, takratno Gostinsko podjetje Bovec pa je najelo kredit za vse naložbe (hotel Kanin, dostavna žičnica, dve sedežnici in smučarske proge). Ker sredstva niso bila pravočasno zagotovljena, se je z deli začelo šele po letu in pol, kar je podražilo gradnjo, večina objektov pa je ostala nedograjenih.
V letu 1973 je bila dokončana šest kilometrska dostavna žičnica na KANIN. Le ta ni pomenila drugega kot dostop na smučišče, kjer pa takrat še ni bilo drugih naprav za prevoz smučarjev niti ne smučarskih prog. Investicijski proces je bil ustavljen, podjetje pa prisiljeno poslovati v nemogočih razmerah. Majhen obseg nočitvenih kapacitet v Bovcu in premajhno smučišče ter snežni plaz, ki je porušil C postajo dostavne žičnice leta 1975 so bili vzrok, da podjetje ni bilo več sposobno ustvarjati pozitivnih finančnih rezultatov. Leta 1976 je prišlo do uvedbe stečaja, ki se je s sanacijo zaključil v letu 1978.
Obdobje rasti turizma na Bovškem se je začelo z zgraditvijo Kaninske vasi v Bovcu (1200 ležišč oziroma 397 apartmajev) v obdobju od leta 1979 do 1983, ter z izgradnjo trosedežnice Skripi na Kaninu leta 1981. Investicije so prispevale k povečanju obiska na smučišču KANIN, ki je v letu 1984 sprejelo 144.000 obiskovalcev-povečini smučarjev, leta 1985 140.000, leta 1986 pa 130.000. Obdobje zime (nov.-maj) je v najbolj cvetočih letih zimskega turizma na bovškem predstavljalo 40 % delež letnih turističnih nočitev.
Z vojno leta 1991 so se prekinile vse pogodbe s pomembnejšimi agencijami, kar je zmanjšalo turistični obisk bovškega in tudi smučišča KANIN. ATC KANIN BOVEC je v procesu lastninjenja iskalo primernega partnerja, ki bi bil zainteresiran, da z izgradnjo sistema žičnic na KANINU in dodatno ponudbo v dolini spodbudi razvoj turizma na bovškem. Prvo smučarsko sezono po katastrofalnem potresu v Posočju je število prevoženih potnikov žičnice z rekordnega obiska leta 1984 upadlo na 15.523 potnikov v letu 1999. Izguba pomembnih trgov, naravna nesreča, vse močnejša konkurenca bližnjih smučarskih centrov in dejstvo, da družba ATC KANIN ni bila sama sposobna investirati v nujno posodobitev naprav, je družbo postavilo pred usodno odločitev; posodobiti ali zapreti krožno kabinsko žičnico, ki je bila takrat stara 26 let in nujno potrebna prenove. V letu 2000 sta država Slovenija in Občina Bovec finančno podprla prizadevanja ohraniti kaninsko smučišče. Z zagotovljenimi denarnimi sredstvi se je prenova kabinske žičnice lahko nadaljevala.
V letu 2004 je francoska družba TRANSMONTAGNE postala 13-odstotni lastnik družbe ATC KANIN BOVEC, kar je smučarski center spodbudilo k nadaljnjim investicijam v smučarske naprave. Povezava z italijanskem smučiščem SELLA NEVEA je postala osrednji cilj, ki se mu je smučišče KANIN približalo z izgradnjo proge in naprave PREVALA.
